VELIKANKA NA PODRUŽNIČNI ŠOLI NOTRANJE GORICE

Gal Čuden, Gašper Pregl, Gašper Snoj in Krištof Selan smo v šoli v času podaljšanega bivanja zgradili skakalnico iz odpadnega kartona, ki so nam ga dale kuharice. Poimenovali smo jo Havajska skakalnica. Začeli smo spuščati različno velike skokice in se zabavali. Kmalu smo ugotovili, da je skakalnica premajhna. Odločili smo se, da jo povečamo. Približno po enem tednu smo ugotovili, da bomo morali najprej povečati zaletišče. Ko smo ga povečali, smo se domenili, da bomo povečali tudi spodnji del skakalnice. Tako je nastala prava velikanka v 4.c razredu. Rekord spusta skokice je 237 centimetrov.

V mislih imamo že nove ideje. Veseli smo, da se lahko zabavamo skupaj.

 

Krištof Selan, 4. c

KROŽEK RAČUNALNIŠKO OPISMENJEVANJE

Učenci 1.g in 1.h, ki obiskujejo krožek Računalniško opismenjevanje, so v programu Slikar takole narisali novoletno smrečico z okraski.

 

Krištof Selan

ŠAHOVSKI TURNIR

 

Ko sem prišel na letošnji prvi šolski šahovski turnir na OŠ Brezovica pri Ljubljani, sem se spet prestrašil mojega nasprotnika na prvi deski. Celo igro sem se močno boril, a me je devetarček vseeno premagal! Na koncu turnirja sem izvedel, da sem dosegel 1. mesto do 10 let. Ob razglasitvi sem bil zelo vesel!

 

Vsi člani moje družine so me pohvalili in mi zaželeli še veliko dobro odigranih partij. Tudi moj šahovski učitelj mi je čestital. Ponosen sem nase!

 

Krištof Selan, 4.c (oktober 2017)

Krištof Selan, 4.c (oktober 2017)

KAKO SMO SE IMELI NA KROSU

 

V četrtek, 12.10., smo se izbrani tekači podružnične šole zbrali pred šolo ob 9.30. Na Brezovici se nam je pridružilo še nekaj tekačev in z avtobusom smo se odpeljali v občino Loški Potok.

Ko smo se pripeljali na cilj, nam je ga. Alenka razdelila malico in šolske majice, da so nas vsi prepoznali od kje smo. Po ogrevanju so nekateri tekači že takoj tekli. Jaz pa sem še nekaj časa moral čakati na start. Končno sem bil tudi jaz na vrsti. Dosegel sem 2. mesto in dobil medaljo! Vesel sem se s prijatelji odpeljal domov.

Aljaž Turk, 3.g (oktober 2017)

Aljaž Turk, 3.g (oktober 2017)

Aljaž Turk, 3.g (oktober 2017)

KOLIŠČARJI

V soboto, 14. 1. 2017, smo si David Bezeljak in Erika Dular iz 5.c, ter Živa Mikuž in Eva Julija Belič iz 4.c ogledali razstavo Koliščarji na Vrhniki.

Vsi smo se zbrali v muzeju in predstavitev se je začela. Prišli so tudi učenci z drugih šol. Gospa Maša Bratina in g. Dejan Veranič sta bila naša vodiča. Najprej smo se zbrali v posebni sobi za predstavitve. Tam sta nam predstavila kolišča in koliščarje. Pogledali smo si nekaj PPT in si ogledali razstavo. Pokazala sta nam nekaj replik iz dobe koliščarjev. Nato smo se sprehodili po muzeju. Pokazala sta nam še druge predmete, ki so jih uporabljali koliščarji. Ogledali smo si najstarejše doslej najdeno kolo na svetu. Kolo je staro kar 5150 let in je bilo najdeno na Ljubljanskem barju. Si lahko predstavljate, da če koliščarji ne bi izumili kolesa in ne celotnega voza, verjetno še zdaj ne bi poznali sodobnih vozil in morda tudi drugih strojev? Koliščarji so: lovili divjad in ribe, izdelovali različne pripomočke, oblikovali vaze in kipce, delali kolesa in vozove, sejali semena in pobirali pridelke, bili prvi umetniki in obrtniki.

Koliščarji so nam posredovali posebno znanje. Ogledali smo si, kje so kdaj živeli.

Naslednje dni smo delali miselne vzorce in se pripravljali na predstavitve za ostale učence na šoli. Predstavitve so bile uspešne, še posebej, ker nam je muzej posodil replike in model koliščarskega kolesa. Če med vikendom ne veste, kam bi šli, vam svetujemo, da si ogledate muzej na Vrhniki.

 

Živa Mikuž in Eva Julija Belič, 4.c  (marec 2017)

Živa Mikuž in Eva Julija Belič, 4.c  (marec 2017

OBISK HOKEJISTA NEJCA VIDMARJA

V sredo, 21. 12. 2016, me je na domu obiskal vratar NK Olimpije Nejc Vidmar.

Ravno sem prišel iz šole, ko sta prišla dva moška, Nejc Vidmar in fotograf. Bil sem zelo presenečen. Takoj sem postal živčen, ker obožujem Nejca Vidmarja. Usedel se je na stol in mi podaril darilo. Prva stvar, ki sem jo opazil, je bil navijaški šal z napisom:VERJAMEM V ZMAJE. Nato sem iz vrečke potegnil koledar, v katerem so pisali rojstni dnevi vseh igralcev Olimpije Ljubljana. Dobil sem tudi, kar sem si želel: tri bele gumijaste zapestnice z zelenim napisom: OLIMPIJA LJUBLJANA.image-0-02-05-59acad9a7727eb561f1111e87807804946c5be22eecb8932fb6df6272274b735-VDobil pa sem še dve kartici s sliko Nejca Vidmarja, ki ju je podpisal. Na dnu vrečke pa je bil domači dres Olimpije. Fotograf je naredil veliko slik. Nato sem šel v svojo sobo, kjer sem si oblekel dres in potem sem se pokazal svojim gostom. Fotograf je naredil še nekaj slik z oblečenim dresom. Nejcu Vidmarju sem se iskreno zahvalil. Nato sem mu pokazal vse stvari od Olimpije, ki sem jih imel doma: brisačo Olimpija Ljubljana in šal za navijanje na tekmah. Nato sta morala oditi v klub. Potem so k nam prišli sestrična, dedi in babi in sem jim pokazal vse stvari, ki mi jih je podaril Nejc Vidmar. Vsi doma so bili navdušeni in škoda, da je bil bratranec Martin v službi, ker tudi on obožuje Nejca Vidmarja. Ker sem imel to željo že nekaj let, je bil to moj dan najlepših sanj.

To je bil eden najlepših trenutkov v mojem življenju. Predvsem se zahvaljujem mami, ki mi je to omogočila in tudi klubu NK Olimpija Ljubljana. Vesel sem, da se mi je ena največjih želja uresničila. Tega res nisem pričakoval, zato sem bil toliko bolj presenečen.

image-0-02-05-351e875af7715b7d018ec744289bdd74ac4226b3e037b79f3ffbf7b2d8e1bbac-V

Erik Šmigoc, 4.c  (december 2016)

Erik Šmigoc, 4.c  (december 2016)